Na vseh tekmovanjih za Brajnikov memorial sem kakšnih 500 nadmorskih metrov niže že nič kolikokrat gledal Triglav, pa vendar še nisem nikoli bil na vrhu.

Zato sem se odločil, da opravim tudi to in postanem pravi GAMS.

S Klavdijo sva se  po olimpijskem teku v Domžalah odpravila v dolino Vrat, ter prespala v Aljaževem domu, nakar sva v jutranjih urah krenila v smeri Triglava.

Izbrala sva si tako imenovano »pot čez prag«.Vreme je bilo odlično, morda v trenutkih ko je pihal veter celo mrzlo.Ko sva prišla do doma na Kredarici je bil vrh Triglava še vedno v soncu, zato sva odšla kar takoj naprej.

No ob prihodu na vrh pa se je čudežno odel v meglo. Vseeno je bilo zadovoljstvo ob osvojitvi Triglava veliko.

Sledil je še obvezen Krst, in tako sem pri 39.letih tudi »uradno«postal Slovenec.

Zaradi megle in mraza sva kar hitro odšla v smeri Doliča in naprej čez Luknjo nazaj v dolino Vrat.

Za celotno pot sva porabila 9 ur hoje, ter uživala v prekrasnem dnevu.Ob prihodu na cilj pa so misli že uhajale na naslednjo turo.

Renato