15. in 16.06.2007 - TEKMOVANJE RAZUMA, VOLJE IN MOČI

»Mitja BRAJNIK je bil jeklen mož, tvorec pohoda razuma volje in moči, ki je po njegovi tragični smrti 10. junija 1997 pod Okrešljem, dobil naziv BRAJNIKOV MEMORIAL«

To posebno tekmovanje  v preverjanju znanja in moči običajno poteka v mesecu  juniju, petek in soboto blizu obletnice njegove tragične smrti.

Tekmovanje poteka dva dni, ekipo sestavljajo štirje tekmovalci od teh v posameznih etapah nastopajo trije, eden pa je rezerva.

V dveh dneh je potrebno kolesariti, veslati, teči po hribih,  streljati,  reševati teste ter opraviti še kakšno praktično nalogo.

Etape so dolge in naporne, včasih si že na koncu moči, razum popušča, živci so na koncu. Marsikaj si izrečemo na teh etapah, ampak nič zlonamerno. Najbolj pa je važno, da je ekipa homogena ter, da v danem trenutku pomaga najšibkejšemu členu.

Že šestič sva s Primožem na startu, člana naše ekipe Darko (10) in Davorin (8) pa še večkrat. Dobro se poznamo, vemo točno kako kdo diha ,kje so šibke točke vsakega izmed nas. Zadnji dve leti smo zmagovali, zato nas drugi tekmovalci in organizatorji štejejo v ožji krog favoritov, pritisk je s tem še večji. Mislim pa, da tekmujemo že zadosti dolgo tako, da nas to ne obremenjuje.

Na startu je prijavljenih 29 ekip  od tega 4 ženske ekipe. Izvemo tudi da je 5 ekip odpovedalo tekmovanje.

Ob 08.00 uri se kot vodja ekipe udeležim sestanka pred pričetkom tekmovanja, kjer dorečemo še zadnje podrobnosti.

Z ekipo dvignemo startne številke nakar odidemo k Blejskem jezeru, kjer je svečana otvoritev tekmovanja  in start prve etape.

1. DAN

I. ETAPA (Darko, Primož, Renato)

1. Reševanje vprašanj (splošna razgledanost)

2. Veslanje po blejskem jezeru in tek do strelišča

S Primožem odideva na skupinski start nakar tečeva do festivalne dvorane na Bledu, kjer pričnemo z reševanjem testov.

Medtem Darko pripravi čoln na jezeru. Rešujeva hitro, nekaj znava, vendar bolj malo, potrebno je biti hiter. Prva ekipa že zapušča festivalno dvorano, rešiva kar nekaj na približno in že tečeva proti jezeru. Na jezeru smo tretji. Veslanje nam gre dobro, vendar kot vedno eden bolj trpi kot drugi, tokrat je to Primož. Ko priveslamo do cilja Darko skoči iz čolna, da bi ga potegnil na kopno pri tem pa naju odrine nazaj na jezero. Primož ne razmišlja dosti skoči v vodo in izvleče čoln.

Že tečemo proti strelišču (2 km teka) noge so težke od sedenja v čolnu. Iztisnemo še zadnje moči in prehitimo še eno ekipo. V cilju smo na drugem mestu.

1. DISCIPLINA: (Darko, Primož, Renato)

1. Streljanje z malokalibrsko puško na 50 metrov 5 nabojev

    Šteje se čas porabljen za zadetje določenih predmetov.

Prejšnja leta smo streljali na tarčo, letos pa je bilo potrebno napihniti 10 balonov, odnesti na 50 metrov. Zmaga ekipa, ki prva postreli balone.

Za nalogo porabimo 21,71 sekund, kar nas pripelje na prvo mesto v tej disciplini.Vsi se čudijo a streljanje je očitno naša disciplina, saj zadnja leta redno zmagujemo.

2. DISCIPLINA (Renato, Darko, Primož)

1. Psihofizične zmogljivosti - tek z neprebojnim jopičem 4 x 25 metrov

No tako kot je streljanje naša disciplina pa navedena ni! Starost ekipe (povprečje 38 let) se pozna, ni več eksplozivnosti, sicer se vsi trudimo po svojih najboljših močeh, vendar vse skupaj zadostuje le za 15. mesto.

II. ETAPA: (Davorin, Darko, Renato)

1. Kolesarjenje (Bled-Dolina Voj) - gorski pohod (Krstenica - pl. Jezerce - Jezerski preval - Velo polje -Pokljuka)

Dvojno število točk dobi ekipa, ki v najkrajšem času premaga omenjeno razdaljo.

Ves čas je potrebno nositi nahrbtnike (predpisana oprema) in na gorskem pohodu visoke čevlje.

Starta se v razmiku 3 minut in sicer od ekipe št. 1 do naše ekipe, ki nosi številko 29. ekipa št. 1, tako starta 1 uro in pol pred nami.

Pripravljeni smo na kolesih, vemo, da nas čaka dolga in naporna pot.

Sodnik odšteva pet, štiri.....start. Takoj nas čaka makadamski vzpon, nakar pridemo na cesto Bled-Bohinj. Noge so trde, najbrž še od zadnje discipline.

Davorin vozi naprej, z Darkom sva v zavetrju. Dobro nam gre, na trenutek se mi zazdi, da gre celo prepočasi. Zakričim Davorinu, da se umakne ter grem naprej. Takoj vidim problem - veter v prsi, zato ne gre nikamor. Z Davorinom se izmenjavama na čelu. Darko, ki je letos malo slabši na kolesu vozi v zavetrju. Naenkrat zakriči, da mu spušča guma. Ufff, vsi smo razočarani, pade nam ritem, hitro odpravimo napako in nadaljujemo. Mimo Bohinjske Bistrice in Stare Fužine vozim v ospredju, saj sem si zapomnil tiste kratke odseke, ki se jih da krajšati.

Po Stari Fužini pa se začne zaključni 3 km vzpon. Od tu naprej pa vsak po svojih najboljših močeh. Ta del sem že odpeljal na treningu, tako, da vem kaj me čaka. Dobro nam gre, tudi Darko je v hrib močan tako da že prehitevamo prve ekipe. V zadnjem močnem klancu zaslišim pokanje verige in zobčenikov na Darkovem kolesu, malo se je »zašaltal«, vendar za njega ni limitov ter lomi naprej! Davorin ter jaz voziva naprej in se mučiva s hribom, na vrh hriba zagledava planinski dom na Vojah - cilj kolesarske etape. Tukaj je tudi Primož, ki nas takoj usmeri do avtomobila, kjer imamo 15 minut časa, da se preoblečemo in preobujemo. Kolesarili smo 1 uro 2 minuti.

Čez 15 minut smo že na startu gorske etape. Visoki čevlji, nahrbtnik ter teleskopske palice so oprema, ki jo imamo pri oz. na sebi.

Startamo s cca 600 nadmorskih metrov. V prvi uri teka se povzpnemo na 1600 metrov. Zelo strmo je, vendar prehitevamo ekipe eno za drugo.

Darku se zdi vse skupaj prepočasi zato vzame še moj nahrbtnik, sedaj gremo še hitreje. Okoli 1 ure smo na prvem vrhu - Krstenica, poiščemo sodnika in nadaljujemo proti planini Jezerca. Tukaj je teren  malo bolj položen zato še pospešujemo. Kmalu ulovimo še ekipo slovenske vojske, ki je startala več kot 10 minut pred nami. Odlično nam gre in tako tudi nadaljujemo. V planini jezerca nadaljujemo na Jezerski preval (1945 n.viš.). Darko mi zopet vzame nahrbtnik ter gre naprej kakor, da ne nosi nič, zares je močan. Hitro smo na vrhu, vsi se nam čudijo kako gremo. Pred velim poljem prehitimo še zadnjo ekipo in nadalje tečemo proti cilju kot prva ekipa (od starta smo pridobili več kot 1 uro in pol). Premagamo še zadnji prelaz in sledi še v glavnem dolg spust proti Pokljuki. Darku se kar mudi, z Davorinom imava želodčne težave (pitje premrzle vode) in mu razlagava, da smo tako ali tako prvi, vendar on ne popušča, goni naju kot »psa«.

V cilj na Pokljuki pridemo s 14 minutno prednostjo pred drugo uvrščeno ekipo. Skupni čas etape: 4 ure 21 minut.

Sledi namestitev na Pokljuki, večerja, regeneracija, Sestanek vodij ekip, kjer izvem, da po prvem dnevu tekmovanja vodimo za tri točke.

Z mislijo na naslednji tekmovalni dan se potopim v globoki spanec.

2. DAN

III. ETAPA

Opis :  gorski pohod (visoki čevlji, nahrbtnik)

             Pokljuka-Uskovnica-Dolina Voj-Bohinjsko jezero)

Start se začne ob 07.00 uri v obratnem vrstnem redu razvrstitve po prvem dnevu.

Prvih sedem ekip po prvem dnevu starta ob 08.00 uri s 5 minutnim razmikom.

Te etape si na treningu nismo ogledali, zato točno ne poznamo proge, sprašujemo tekmovalce iz ekipe UVZ in PU Ljubljana, kateri nam točno razlagajo kje je potrebno iti. Poslušam jih in si poskušam določene reči zapomnit. Startamo zadnji in seveda nobenega ne vidimo na progi, močno upam, da ne zaidemo. Začetek je položen, to je del, ki je meni  pa tudi Davorinu pisan na kožo, Darko tiho teče zadaj in morda celo malo trpi, to ni za njega, ravnino je potrebno postaviti v hrib ali pa navzdol potem nastopi on!

Morda prav zato na prvem križišču že hoče v hrib in nas prepričuje, da je tam prava pot, jaz trdim nasprotno in tečem naprej, malo se obotavlja, Davorin ne ve komu bi verjel. Na koncu se odločita in gresta za menoj. V prvem naslednjem križišču ugotovimo, da smo na pravi poti. Po nekaj času teka Darko zopet trdi, da nismo na pravi poti, sam pa sem skoraj sto procenten, da gremo po pravi poti. Obotavlja se, ker bo potrebno  določeno razdaljo prenesti tudi metrsko drva, on vidi neko skladovnico drv in že hoče nosit. Komaj ga prepričam, da še ni prava. Na srečo smo kmalu pri pravih drvah, kjer primemo vsak svojo ter z njo tečemo še kakšen km do sodnika. Izvemo, da na točki še vedno ni UVZ in Ljubljane, kateri so nas učili prave poti in na koncu sami zgrešili.

Tukaj je tekmovanje zaradi strmine zaprto za 30 minut.

V tem času je potrebno kar pošteno hitro prehoditi strmino, da pridemo pravi čas na start, kjer počakamo še kakšnih 10 minut in že zopet tečemo, gre na moč in te je še vedno dosti. Prične se tudi grd spust in že gre Darko naprej, prišel je njegov del proge! Proti koncu zopet leze v nek »breg«, čeprav ga prepričujem, da gre pot naprej navzdol, vendar je tako hiter, da mi ne ostane druga kot da lezem za njim. Na vrhu spozna, da ni prav tam kot je mislil da bo, pa vendar smo že blizu cilja, tako da brez problema najdemo pot. V cilj pritečemo po 59 minutah. Uradno to zadošča za drugo mesto, vendar vemo, da  smo prvi, ker pa to ne vpliva na uvrstitev ne vložimo pritožbe !

Po 30 minutnem odmoru se začne naslednja in hkrati zadnja etapa.

IV.  ETAPA: (Darko, Davorin, Primož)

Opis: Veslanje na Bohinjskem jezeru - kolesarjenje (Bohinj - Kupljenik) - pohod (Talež - Ribno).

Dvojno število točk dobi ekipa, ki prva premaga omenjeno razdaljo. Na kolesu in pohodu obvezen nahrbtnik

Ker sem sam to etapo počival, lahko zadevo opišem le z vidika opazovalca.

4 km veslanja v kanuju je ekipa opravila v 37 minutah. Na startu kolesarjenja je bilo že videti rahlo utrujenost Davorina in Darka, zato se je pričakovalo več od Primoža, ki je na kolesu dobro opravljal svojo nalogo, ter po svojih močeh vozil v ospredju do zadnjega 3 km klanca, kjer pa je bilo potrebno spet preživet do vrha.

Seveda je to zopet najbolje opravil Davorin, tudi Darku na mojem kolesu ni šlo slabo, takoj za njima pa je bil na cilju kolesa tudi Primož. Tukaj sem jaz že vsakemu posebej uredil opremo (teniske, palice). Po prihodu so se na hitro preobuli in že tekli naprej. Motiviranost je bila velika, dobro jim je šlo!

Pospravim še kolesa in opremo ter se napotim na cilj v Ribno.

Tukaj grem v cilj in nestrpno čakam svojo ekipo. Prijatelj Matjaž mi po mobitelu sporoči, da so že prečkali reko Savo in bodo kmalu v cilju. Res jih čez 10 minut zagledam že od daleč. Nekdo zraven mene vpije prihaja policijska akademija,  jaz pa vem da gredo naši, vpijem na vso grlo in jih spodbujam.V cilju etape so prvi s pet minutno prednostjo pred drugo uvrščeno ekipo. Vsaka čast fantje!!!!  Čas: 2 uri  42 minut.

Čez 15 minut nas čaka še praktična naloga in tekmovanja bo konec.

3. DISCIPLINA: (Darko, Primož, Renato)

Praktična naloga je met bombe in sicer koliko bomb zadeneš v leseni okvir na razdalji približno 20 m v 3 minutah.

Že na startu se Darko in Primož stavita, da plača pijačo tisti, ki jih zadene manj. Torej mi ne ostane drugo kot da grem za pobiralca.

Začnemo metat. Darko prve bombe vrže dva krat predaleč - še ima preveč moči, tudi Primožu ne gre. Mine minuta pa še nobena zadeta. Močno že razmišljam, da bi šel jaz metat. Morda mi je še kaj ostalo od košarke?

No končno Darko zadene prvo in do konca še tri, eno pa doda tudi Primož. Pet zadetih nas popelje na 11 mesto. Za pijačo pa se ve kdo da!!

Tekmovanja je konec. Tuširamo se, popijemo....  

In čakamo na rezultate.

Sodniki prinesejo rezultate, Davorin gre hitro gledat, vrača se z dvignjenimi rokami.

PU Nova Gorica zmagala s prednostjo 16 točk. Tretjič zapored!!!

Čestitke kar dežujejo z vseh strani, srečen sem in imam občutek, da nam zmago privoščijo prav vsi! Res je, da smo na vseh težkih etapah dominirali in tudi sam mislim, da smo zmagali pošteno!!

Na podelitvi prejmemo zlate medalje, pokal in pa seveda prehodni pokal v trajno last. Drugo mesto zasede ekipa Policijske akademije ter tretjo PU Novo mesto.

Poročilo je dolgo, izčrpno z vidika tekmovalca, občutkov, doživetij....

Tistemu, ki ga to zanima upam, da je v tem užival, tistega, ki ne, bo pač pogledal le rezultate!

Na koncu bi namenil  kakšen stavek še tistim, ki nas ne razumejo in menijo, da  je tako že samoumevno da ekipa PU Nova Gorica zmaga.

Vložek v individualne priprave je ogromen, stroški v glavnem gredo le na vsakega posameznika. Vsi pa pustimo »dušo« in predvsem veliko srce na izredno težki preizkušnji!!

Zato pa bi kot sotekmovalec in prijatelj  rekel HVALA VAM ekipa  za vsak delček mozaika, ki  je na koncu prinesel NAŠ USPEH !!!

Ekipa PU Nova Gorica:

1. Darko KRAPEŽ - GUK

2. Davorin GAVEZ - GAVI

3. Primož LAPANJA - DJILAPAS

4. Renato LEŠNIK  - LEŠKO

Vsi rezultati na : http://www.brajnikovmemorial.com/

Renato