Dve leti in pol! Včeraj jih je dopolnil! Včasih je že tako ... odrasel. Včasih pa še vedno tak ... dojenček. Pa ravno v tem je čar. Po celem dnevu pisanih lumparij te zvečer stisne okoli vratu, da še komaj dihaš, te precmoka, poboža, pove kaj lepega ... Ahhh sladkosti! Lepo pove: "Reneja boža mami, Rene pa mamico". No, to je take vrste stavek, ki zahteva določen IQ še v odrasli dobi... Rada ga pohvalim za govorno znanje in vidim, da mu gode. Atija in mamico si vsak večer zbere na posteljo ali kavč, naju trdno zgrabi okoli vratu, reče da je v lukni in naj ga skrijeva in potem vsi trije tesno objeti predemo. Kako se imamo radi! 

Še en sladek današnji citat, ki sem ga slišala izza vogala, ko sta moja moška opravljala moško dolžnost pred TV: "Pa rignem, pa prdam, pa nogomet gledam". Jp, ta prau ded! 

Privoščila sem si tudi prvi letošnji termin za govorilne ure v vrtcu. Nekoliko firbca, skrbi in želje po izmenjavi izkušenj še z njegovo "nadomestno mamo" v vrtcu. In rad jo ima. Včasih me zašpeca in ji takoj zjutraj pove recimo, da sem ga kregala, ker je skakal po kavču. Ko pocarta koga drugega, je takoj zraven. Po malem me že od začetka septembra, ko je v skupino dobil večino precej mlajših, skrbi, da je to nekako negativno vplivalo nanj. Rad se igra, da je mali. Ne mara bit velik, ne mara se sam obuvat, ne mara sam jest in kaj šele hodit na kahlico. Spet imamo obdobje, ko se kot kakšen cekec za ves dan prilepi nate. Simbolna igra je v razcvetu, domišljija in govor delata, rojen je za igralca. Eh, faca je! 

Kako je šele fino valjati se po travniku v teh krasnih jesenskih dneh. To vam vsem toplo priporočam! 

  Sto tisoč! Danes so se zavrtele nule! In 11 let mu je. Vsaj tako kažejo številke. Zdaj že noben izmed bogov verjetno ne ve več, koliko resnice je v cifrah. Vse najboljše in zdrži še par let, plehec moj! Brez tebe ... bi svobodi manjkal en kos! Ohne Dich ... naslov je sposojen od Rammsteinov. Na hitro sem preletela njihovo vizualno in zvočno delo. Precejšen del je blazno impresiven! Nemščina jim katarzično paše in brez Tillovega vokala bi bili Nullstein. Te quiero puta jim po drugi strani, blazno ne paše. Dvomim, da se najde kak bralec mojega bloga, ki mu ležijo. Zato ne bom več o tem. Če pa ... naj  me kdo preseneti!