Manjka mi samo še kakšna čelada proti udarcem s fotoaparatom (brez problema ga glede na velikost, kilažo in trdoto označim za hladno orožje), pa tista gradbiščna, ki nam jo šef obljublja že nekaj let. Mogoče bi potrebovala še kakšno za pred monitor. Pa bi bila zbirka nadomestnih lobanj popolna. Prava želva sem že, taka moderna, ki zjutraj pogleda v omaro z oklepi in se vpraša: kdo bom pa danes? In k vsakem oklepu paše ostala specifična šara - obutev, obleka, nahrbtnik, dodatki. Motoristična želva z ono hribovsko nima čisto nič skupnega, razen zvedavih pogledov in utripajočega srca, pa še to je takrat na čisto drugi frekvenci.   

 
In vse to, pa še kaj zraven čaka našega mulca. Zaenkrat ni videt, da bi imel kaj proti, raziskovanje je pač sestavni del njegovega vsakdana. Pa če je to raziskovanje škatle s kockami, morskih valov ali pa psihe ljudi, ki ga obkrožajo. Slednje ima verjetno še najraje. Že odkar sem ga začela spoznavat, imam občutek, da krasno prebira ljudi in si jih obrača v svoj prid. Naj mu to ostane za večno! In naj ima ravno pravi izbor potrebnih oklepov in čelad in orožja in ... pogledov na širni svet. In da bi se zavedal relativnosti....

.... kot spodaj ... je luna al je sonce? Relativno ... odvisno od načina in zornega kota.  

P.S. Se opravičujem - spet me je malo zaneslo v filozofiranje.