Temeljne resnice današnjega večera:

1. če prideš pravočasno domov s pice, ki jo je častil sestrič, ker je opravil maturo, daš otroku jest čokolino, ker se pice sploh ni dotaknil, je bil pa 2 uri tako priden, da skoraj nismo vedeli zanj, lumpa skopaš in ga daš še pred temo spat, lahko navlečeš kolesarsko majčko, ki si jo kupiš kot tolažbo, ker gre budžet v druge namene in bo moral bit star bicikl še kakšno leto dober, pa še v dejstvo je, da si je novega treba zaslužit, skratka, če ti rata vse to, lahko odsopihaš čez hribe in doline proti sončnemu zahodu in nazaj v luno
2. pet stopinj nižje temperature - pet stopenj lepši sončni zahod z ognjenimi oblački na kobaltnem nebu...
3. definitivno se mačke spet gonijo - povsod so najmanj v dvoje in v svoji ljubezenski zamaknjenosti se ne premaknejo niti za centimeter
4. nič ne vem o žabji ljubezni, jim pa deževje očitno dobro dene - žabje simfonije za vsako lužo precej preglasijo šklopotanje zobnikov mojega bicikla ... pa ni tako neznatno; pa še nekaj živalskega: a kdo ve, če so komarji in mušice hrustljavi? Js ne vem, čeprav sem jih že kr neki pojedla, na direkt
5. ljudje včasih počnemo rahlo nespametne reči... pssst, pa ne okol govort ... brez čelade in brez luči (pa ja, a nej še dinamo poganjam z zadnjim atomom moči?!) ... neeee, to nisem jaz...
6. od pretiravanja ti je lahko slabo (tudi od nosečnosti, pa sej tudi nosečnost je svoje vrste pretiravanje; in ne, nisem, da ne bi kdo spraševal neumnosti!), za nameček pa ti je še v zadovoljstvo. Ampak ... eni biciklajo na Vršič, Mangrt, ... ehm, no prav, kje je skrivnost? Forrest Gump!?

Ampak.... Spet sem zamudila prave trenutke, da preštejem prebujajoče se netopirje, ki jim daje dom streha naše bajte in ob prvem mraku izletavajo skozi luknje izpadlih grč foršprunga. Lani sem jih naštela okoli 15. 

Bodi dovolj nakladanja. Mejte se. Carpe diem... Pa pejte slonet sred noči na okno in tulit v luno. Mogoče bo kdo zaigral na trobento ali saks, da vam bo delal družbo. Naj bo vsak dan kaj posebnega.