031 MAKOVA POLJA
Nekaj dni nazaj sem odkrila krasno makovo polje - buhteč travnik rdečega maka, vmes pa kakšen samoten klas žita. Ves čas se mi je v glavi pletla zgodba o fotografiji, ki bi tam nastala na zgoraj omenjeno pesem. Rdeča čipkasta majčka sredi v jutro prebujajočega maka... pa kako naj zdaj povem ... nikakor se ni izšlo. Moja majčka čisti tujek na prekrasnem (žal že rahlo odcvetenem) travniku!
V dodatku pod preberi več je KUP fotk na temo.
Makova polja
zelena obzorja
me greje lepota
osvaja toplota.
Nastavlja mi lice
bojim se resnice
a mehke so sanje
ko zbujam se vanje.
(zbujam se vanje... )
Le tvoji obrisi
na srcu odtisi
občutki kot misli
sladki in kisli.
Kaj če začetek
ne bi imel konca,
bi me razvajal
na poti do sonca?
(zbujam se vanje...)
V zraku odmevajo tvoje besede
igro metulja in ko me zmede,
na koncu izberem to kar mi sede,
spet mislim na tebe.haaaaaa
Sanjam, na strehi iz neba
sanjam, u vetru upanja
plavam v oblaku cimeta
in sanjam samo za naju dva.
(Gušti & Polona)
štefka je napisal-a:
pa kaj ko je le roža enodnevnica
in ne pusti se prenest v vazo.
drejcdrejc je napisal-a:
tatjana je napisal-a:
vidim, da tudi tebe fascinirajo maki. jaz imam cele albumčke fotk teh prelepih nežnih krhkih cvetlic. res so čudoviti. morda še toliko bolj ravno zato, ker umrejo takoj, ko bi jih utrgal. dobra šola kako nekaj samo občudovati, ne pa tudi imeti.
pozdravček,
tatjana.
p.s. sej veš katera, ane?





