030 (Renejev) mednarodni turnir
Mednarodni turnir v Rušah, 6 držav, Davorin nastopa v 4 kategorijah. Z Renejem sva se pridružila šele popoldne, da je lahko v avtu odspal svojo urco in pol. Se je treba igrat nedeljskega voznika, odkrivat stranske ceste, nadet klobuk in skoraj spat za volanom, če se hočeš iz Celja do Ruš voziti uro in pol. Mali lump ves dopoldan ni hotel nič konkretnega pojesti in tudi pogojni stavki kot npr. »če ne poješ tega in tega, te ne peljem gledat atija« niso nič pomagali, a prehrambeni problemi so pri nas vsakdan, pa sva vseeno spakirala nekaj prigrizkov in igrač ter pristala na tribuni, nabiti z Italijani.
Medtem, ko je mož v nekaj zaporednih borbah uspešno opravil z nasprotniki (in to je res užitek spremljat), sva se midva zabavala s svojimi igračami. Jaz sem na fotiču preizkušala nastavitve za slikanje borb, Rene pa je uprizarjal avtomobilske nesreče in zabaval okolico. Telovadnic, hrupa in gneče je že vajen. Medtem je bila banana ne, jogurt ne, kruh ne, v slast mu je šel pa atijev kos čokoladne rulade. Popoldne v telovadnici se je zaključilo s podelitvijo, veselo sva ploskala Davorinu za četrto mesto v katah, prvo mesto v borbah, pa še dve prvi mesti v katah in v borbah ekipno. Spet nekaj posode za domačo polico s pokali, bravo bravo!
Počakali smo na banket, Rene je bil spet mali veliki zabavljač, fantom je dajal petke in jim kazal karate, punce je veselo osvajal, ampak potem je pa v loku priletelo nekaj po sredini sobe. En fino tekoč, krasno obarvan in dišeč bruhec. Pa še en. In en. Celega sem preoblekla, svoje hlače sem kar na sebi umila pod tekočo vodo, na zrak smo šli ... in repete, še dvakrat! Če bi bil moj otrok najstnica, bi mu takoj bulimijo pripisala. Cel dan nič ne je, pa še tisti nič na koncu izbruha. Po nekaj požirkih vode je zaspal v avtu in nekoliko kislo smo zaključili dan. Definitivno je bila kriva rulada. Sem pa prvič v dveh letih videla svojega otroka bruhat. Prisotni so iz tega zaključili, da je fešta očitno uspela. Ni namreč dobre fešte brez bruhanja...
Z možem sva se med vožnjo zapletla v neskončne karatejevske debate. Naslednje leto bo svetovno prvenstvo v Grčiji...
V dodatnem delu sem prilepila ZAJETEN KUP foto utrinkov, tale je za prvi vtis, zdej pa kr klikniti spodaj na "preberi več".
Dva utrinka z demonstracije - samoobrambne tehnike:
Ena akcijska od moža (in potem mi razlaga, da ne more naredit špage, halooo?):
Matej in njegove hitre noge:
Matej, ko mu hitre noge niso pomagale (au!):
S podelitve v kategoriji kumite (borbe) posamično, moški - 1. moj moj moj mož
, 2. Italijan, 3. Nemec, 4. Nizozemec:
Podelitev v kategoriji kate ekipno (2. in 3. so Italijani):
Ena skupinska:
Veliki in mali mož (Matejin komentar: "Jooooj kak luškan mali človek!"):
Mogoče je spil kaj iz skupinskega pokala, da je na banketu pobruhal dvorano....? Tega sta si samo ogledala, stal bo pa v vitrini SKI zveze Slovenije:
štefka je napisal-a:
aktivni so nekateri????
Bravo.In še posebej bravo za malega
moža.










