.

(Tokratni zapisek je, romantičnemu začetku navkljub, namenjen lastnikom fotoaparatov, predvsem Canonašem. In seveda vsem ostalim firbcem, ki bi jih utegnilo zanimati, zakaj se mi je po malem podrl svet.) 

Nebo v debelih zavesah obilno nasipava snežene flocne, na že nekoliko starikav sneg se beli mehka puhasta odeja. Krasno, oblečem otroka, vzamem fotoaparat in gremo uživat, dokler od utrujenosti ne bova več zmogla. Sobota je, prav malo mi je mar, če zapade cel meter snega, nikamor ni treba z avtom, lahko se prepustim pristnemu veselju in se po otroško izživljam na snegu s svojim skoraj štiriletnim kompanjonom.

.

.

.