Že lep čas nisem bila pridna za pisanje, ampak temu bi jaz raje rekla kreativno zatišje. Nabiranje materiala, ki potem, v kakršnikoli obliki že, čez čas izbruhne na dan. Recimo temu valilna doba, da bo zanimiveje. Iz ne prav hudo starega naftalina sem zvlekla svoje izpiske iz knjige Zavedanje (Anthony de Mello), da nanje oslonim svoje misli. Priporočam vsakomur v razmislek, čeprav se bo marsikomu zdela težko razumljiva, saj nas preprosto niso nikoli učili tovrstnega razmišljanja. Za začetek bi moral vsakdo znati izstopiti iz sebe in se videti z očmi zunanjega opazovalca. Ko se znajdeš v situaciji, da večini misli iz te knjige prikimaš, si najbrž šele na začetku male šole življenja, za nameček pa se okolici zdiš vsaj rahlo trčen, če ne že popolnoma zablodel. Drugačnost v družbi nikoli ni bila prav dobro sprejeta, je pa kljub vsemu, v kolikor se ne sprehodi v napačno smer, tista skrita gonilna sila evolucije.

Torej, v nadaljevanju nekaj grobo povzetih misli iz omenjene literature:

"Duh časa, duh, ki skozi časovno okno prihaja k nam... " ta meni prav posebno ljub komentar naslovne fotke jo je krstil z imenom Zeitgeist. Ker ga je ravno zaradi poenostavljenega dobesednega prevoda prav škoda prevajati v "duh časa" (lat. genius saeculi), tudi v slovenščini ostaja ... Cajtgajst.

Všeč mi je, da zbuja pri opazovalcih diametralno nasprotna občutja. Od senzacije groze do nagajivih misli o strasteh na drugi strani šipe. In če niste vedeli, takšne pač so šipe črnih kuhenj, iz katerih je dan za dnem gosto dišalo po dimu ravno prav posušenih drv.

Zeitgeist kot pojem zaobjema splošno kulturno, intelektualno, etično, duhovno in politično vzdušje neke sociološko zaokrožene celote v daljšem časovnem okviru.