Sonce je že zdavnaj padlo dol, kazalec gre proti deseti. Večer je živahen, da bolj ne bi mogel biti - iz kopalnice strašen vik in krik, ko teče voda po sveže potolčenih kolenih našega malega lumpa, ki še kar ne bi šel spat, zunaj pa na vso grlo ipično cvili naša psička, saj je z igro konec in je treba malo svojo pasjo hišico pogret. Jah, otroci imajo pač svojo predstavo o svetu, pa naj bodo dvonožni, štirinožni ... verjetno je z mladički stonog približno enako. Sprejeti okvire, pravila, lastne strahove in razumeti ves ta širni notranji in zunanji svet vendarle ni lahka naloga. Običajno se niti ne zavedamo, kaj vse se plete v malih glavicah in kaj stoji za tem.