Nekaj časa že nisem pisala..zakaj ...ker nisem vedela kako bi napisala svoja čustva, ni vedno enostavno..

Misla sem da sem nekaj ''posebnega''...dajal mi je ta obcutek..da sem zanj nekaj posebnega....kljub temu da sem včasih ''težka''...da sem kot sem...zdaj se sprašujem kje je ta občutek...zakaj mi ga več ne daje..al pa je tak malo da omembe ni vredno...a nisem več njegova mala....in najbolj noro...postajam nezadovoljna s sabo...nič na meni mi ni več všeč...gledam druge in si mislim zakaj pa moj izgled ni takšen...in se primerjam s takšnimi kot so njemu všeč...in premišljujem kako bi kaj na sebi spremenila...s tem se obremenujem a pravzaprav se ne bi smela..saj sem jaz pravzaprav le jaz in sem unikat na tem svetu...

a ne jaz hočem bit drugačna in se spremenit..že skoraj vse na sebi...ne dodelat in izboljšat..a spremenit...in le zato ker ga ljubim tako zelo da bi mu bila vse...da bi bila zanj nekaj ''posebnega''...le zato da ga ne bi izgubila..bi karkoli naredila...

najraje bi mu padla v objem in pokazala kako me je strah in mu povedala..a ne morem in ne smem...

nocko