Spomnim se prvega dne ko me je poljubil in objel...bilo je drugace..bilo je posebno..nezno, cutno, sanjsko...

spomnim se ko me je prvic vzel..ko sem bila njegova..ni bilo popolno kot je zdaj..a bilo je drugace...

spomnim se najinih pogledov....objemov, poljubov...najinih pogovorov, najinega smeha...

spominjam se vsakega trenutka ob njem...tako kot vsakega dotika...

ali lahko clovek cuti vse to kar cutim v sebi..pozelenje, zeljo, strah, upanje, ljubezen, hrepenenje, bolečino......

ali lahko clovek le ob misli drhti in cuti ....

sama sem in nikogar ni ki bi mu lahko povedala vse to in se vec...nikogar ni ki bi me objel in mi dal vedet to je del zivljenja...saj zmores..le vstani in se postavi na noge..nikogar ni ki bi mi magari dal klofuto ... ni prvic tako, a je drugace..tokrat ne rabim nikogar...ker si lahko sama en okol uhe dam..in si recem da zmorem...

in zmorem..zato grem zdaj in bo mi slo..bom zmogla in naredla to...in s ponosom pol to pokazala...