Danes sem kar vesela, dozivela sem nekaj kar sem si nekoc zelela..sicer ni popolno, a z vajo bo..in ponosna sem..pa tud da bom dragemu dokazala in pokazala lahko kar sem dosegla..

a po drugi strani se sprasujem zakaj...zakaj sploh se kaj dokazovat in za druge nekaj delat...zakaj ne zase?

vedno znova se iscem v neki gneci dokazovanja, strahu, uspeha, poraza in se kaj... 

a taksno je zivljenje ..tak pravijo...taksni smo ljudje..cudna bitja.. 

zadnje dni sem veliko premisljevala o sebi, oziroma o svoji preteklosti..se spominjala nekaterih dogodkov..stvari..

kaj lahko recem...nisem bila srecna..so ljudje ki so me zaznamovali in jih ne bom pozabla ...trenutki, ki so pustili pecat...dejanja, ki so pustila sledi..

a to je preteklost...so stvari, ki si jih nisem oprostila da sem storila..in nekaterih si jih nikoli ne bom! nikoli! bo in je ze lazje ..

spomnim se ko sem bila vcasih sama in sem si zelela da ne bi bilo tako...ko sem jokala ker nisem mogla nikomur povedat kar me je mucilo..

zdaj sem hvalezna tega casa ceprav je bilo neznosno...zakaj..ker lazje prenasam samoto..ni mi fajn..ne!  ni pa tako kot je vcasih bilo..

hvalezna sem tistim ki so mi dajali pogum, me poslusali ...sploh eni osebi, kateri sem nekaj obljubila...hvalezna sem zivljenju za te osebe, ceprav do vseh nimam vec kontakta...zal

naj zakljucim danes tako ...

zivim, danes..ne zivim za jutri,niti za vceraj...

tezko naucit se je bilo taksnega zivljenja..

se tezje bilo se je naucit stopat cez ovire..