toliko misli in čustev v meni...toliko vprašanj in odgovorov...nekatere niti na glas ne bi upala izgovorit...jih nekomu zaupati..čeprav me mučijo in tiščijo v srcu in mislih...

jutri je pomemben dan na nek način...upam le in trudila se bom da mi uspe..kaj bo pa nihče zares ne ve...vem le da me je strah in bom zelo razočarana če mi ne bo uspelo...vem pa da je del življenja tudi to..

pogresam nekaj stvari...pogresam svoj dom..kjer sem bila prej..pocutila sem se da zares spadam tja...pocutila sem se zares doma...a stvari se spreminjajo..in nic ne moremo glede tega....

nic koncam za danes..nocko vsem

Nekaj časa že nisem pisala..zakaj ...ker nisem vedela kako bi napisala svoja čustva, ni vedno enostavno..

Misla sem da sem nekaj ''posebnega''...dajal mi je ta obcutek..da sem zanj nekaj posebnega....kljub temu da sem včasih ''težka''...da sem kot sem...zdaj se sprašujem kje je ta občutek...zakaj mi ga več ne daje..al pa je tak malo da omembe ni vredno...a nisem več njegova mala....in najbolj noro...postajam nezadovoljna s sabo...nič na meni mi ni več všeč...gledam druge in si mislim zakaj pa moj izgled ni takšen...in se primerjam s takšnimi kot so njemu všeč...in premišljujem kako bi kaj na sebi spremenila...s tem se obremenujem a pravzaprav se ne bi smela..saj sem jaz pravzaprav le jaz in sem unikat na tem svetu...

a ne jaz hočem bit drugačna in se spremenit..že skoraj vse na sebi...ne dodelat in izboljšat..a spremenit...in le zato ker ga ljubim tako zelo da bi mu bila vse...da bi bila zanj nekaj ''posebnega''...le zato da ga ne bi izgubila..bi karkoli naredila...

najraje bi mu padla v objem in pokazala kako me je strah in mu povedala..a ne morem in ne smem...

nocko