pa spet nov teden..ne ravno dober ker mi bo  nekdo manjkal zelo..ze zdaj mi je tezko pa je komaj

ponedeljek  no ja na nek nacin vem da tud ce bi bil drugacen teden da ne  bi blo casa zame..vsaj ne tak kot bi

si jaz zelela(pa mam v mejah zelje) ..pa dobro..kaj hocemo..stvari so kot so..gremo dalje

marsikaj se tud spremeni..zakaj..hja kdo bi vedo..jaz ne vem

grem enkaj dokoncat, pol pa domov oz. dalje kar..

lep dan..

Kaj pa vam tokrat naj napisem..lep mi je pogled na vse belo okoli ..res da mam raje toplo vreme..a priznam

fajn mi je videt tud to...

drugace hja kaj naj recem..niti nebom rekla kako sem..

naj zakljucim in kdaj drugic napisem vec..zakljucim pa s tem..

 "You will never know true happiness until you have truly loved, and you will never understand what pain really is until you have lost it."

pa je spet zacetek tedna...danes je bil kar vredu dan, polno dela na praksi in delcek sem se dotaknila svoje teme za diplomsko..

ce bo pa res pa se bomo vidli...

drugace sem ok..pravzaprav dobro, ker sem nekatere stvari povedala na glas v teh dneh svojemu dragemu in to je balzam za mojega srceka..

ceprav je vse se nekak prisotno in bo se...a jaz se boljse pocutim in to je pomembno...

fajn mi je na praksi in kar malo hudo mi bo ko bo konec in to bo hitro zdaj minlo ko se bo zacel februar...

no ta teden mam se izpit..drzite mi pesti da naredim..v cetrtek ga imam...upam da bo..more!

kaj druga pa nimam zdaj za napisat...

Danes sem kar vesela, dozivela sem nekaj kar sem si nekoc zelela..sicer ni popolno, a z vajo bo..in ponosna sem..pa tud da bom dragemu dokazala in pokazala lahko kar sem dosegla..

a po drugi strani se sprasujem zakaj...zakaj sploh se kaj dokazovat in za druge nekaj delat...zakaj ne zase?

vedno znova se iscem v neki gneci dokazovanja, strahu, uspeha, poraza in se kaj... 

a taksno je zivljenje ..tak pravijo...taksni smo ljudje..cudna bitja.. 

zadnje dni sem veliko premisljevala o sebi, oziroma o svoji preteklosti..se spominjala nekaterih dogodkov..stvari..

kaj lahko recem...nisem bila srecna..so ljudje ki so me zaznamovali in jih ne bom pozabla ...trenutki, ki so pustili pecat...dejanja, ki so pustila sledi..

a to je preteklost...so stvari, ki si jih nisem oprostila da sem storila..in nekaterih si jih nikoli ne bom! nikoli! bo in je ze lazje ..

spomnim se ko sem bila vcasih sama in sem si zelela da ne bi bilo tako...ko sem jokala ker nisem mogla nikomur povedat kar me je mucilo..

zdaj sem hvalezna tega casa ceprav je bilo neznosno...zakaj..ker lazje prenasam samoto..ni mi fajn..ne!  ni pa tako kot je vcasih bilo..

hvalezna sem tistim ki so mi dajali pogum, me poslusali ...sploh eni osebi, kateri sem nekaj obljubila...hvalezna sem zivljenju za te osebe, ceprav do vseh nimam vec kontakta...zal

naj zakljucim danes tako ...

zivim, danes..ne zivim za jutri,niti za vceraj...

tezko naucit se je bilo taksnega zivljenja..

se tezje bilo se je naucit stopat cez ovire..

pozno je že...jaz bi mogla tud že spat, pa ne morem..poslušam glasbo in mislim nanj..sem sama, tud ponoči bom..

ni mi fajn..preveč sem se navezala na njega, sploh njegovo bližino, ki me umirja...

poskusla bom zaspat..se prisilit...a mislim da dokler ne bo ura ko bo doma ne bo mi uspelo...

ljubim ga ...

nocko, kateri lahko zaspite

Kako si oprostit dejanja?
Kako naj srce oprosti dejanja in tudi stvari, katere so se in se niso zgodile?
Kako nadaljevat, brez teze v srcu?
Stvari, ki se vedno znova pojavijo, ki vedno znova spominjajo.
Spominjajo na tisti cas, tisto veselje v trenutku, a nato tisto zalost,
razocaranje in bolecino zatem.
Kako si oprostit, da ne bi bolelo vec?

Kako si oprostit, da ljubezen izpustila sem?
Kako si oprostit, da potisnila sem jo drugam?

A najtezje kako oprostit, da nato zanikala sem jo dalje
in unicla?

Kako si oprostit preteklost? 

Pa smo docakali vikend..morem rect da sem ok, mam prakso in je fajn. Ravno cakam da grem domov..sem kocnala ze ob dveh a nimam prevoza prej kot ob treh takd a..no danes se mi niti ne mudi tak..sem tak sama pol...edino v trgovino se grem..da nakupim za jutri..te pa pect rolado..in zase kaj naredit..tak da bo..

lepo mi bodite..

kar je moralo bit..kar sem potrebovala po tolkem casu...nekaj kar lahko naredim ko sem sama, ce ne bi bila

ne bi slo ker me nihce ne bi razumel v tem..sploh pa moj dragi ne..mi je ze veckrat dal vedet..ne bom rekla kaj je..

le pomaga mi..in mojemu srcu...ne ni koristi od tega in ne spremeni nic...a meni pomaga...

seveda bi bilo lepo imet objem ko se to zgodi..a sem navajena da ga nimam..oz.

nikoli nisem imela..torej zdaj tud ne rabim...pa ne razumet kot da se na mojega dragega ne morem zanest al kaj podobnega..pac le v tem imava drugacno razmisljanje..

drugace sem hmm ok... 

aja pozabla sem se to dodat..to naredim takrat ko se veliko stvari nabere v meni..ker sem pac clovek ki vse zadrzuje v sebi 

pa sem spet tu...malo..nič kaj pametnega nimam za pisat..le tolko da se malo javim..

sem kar ok..drug teden pričnem z prakso, bo fajn, komaj čakam...

drugac pa sem si naredla vredi frizuro..mi je vsec..mislim da mi pase, sem srčkana.. čeprav nihče ne opazi

no vsaj jaz...to je pa najbolj pomembno..

nic naj bo to vse za zdaj..

Moj dragi me je prosil, da mu napisem kaj dozivljam in cutim, ko sva zdruzena in se mu predajam.
A kje zacet, vem rekli boste na zacetku...a zacetka ni!
Mogoce bi lahko bil zacetek, ko ga gledam in si ga zazelim. Ali pa, ko si me on zazeli in me vzame.

Vglavnem spodaj je napisano, kaj doivljam, kaj cutim in kako mi je. Mogoce bi lahko se vec napisala,

mogoce sem kaj pozabla dodat, mogoce pa sem kaj zadrzala zase, ker mi je prevec pomembno in lepo!

novo leto in seveda zdravo vsem, ki berejo moj blog.

Naj se vam izpolni vse kaj si želite...