Sem  kar dobro, ce temu tako recem lahko. Malo zivcna za jutri imam namrec izpit. A bo.

Dosti razmisljam zadnje case o sebi in temu kako naredim kaj da bo cim boljse.

Ceprav se mi zdi da tak nic ne naredim prav, vsaj za tiste ki to od mene pricakujejo. 

Zadnje dni morem rect, da mi ni lahko. Zato ker se sama s sabo borim.

In ni tezjega kot to. Pocutim se tudi zelo osamljeno. V tej stvari. V tem da se zelim spremenit, na bolje.

Osamljena, bolj kot sem bila pred leti. Opaza, da zarad tega tud ne vem kaj naj se, vcasih se le zazrem in sem nekaj casa tako.

Takrat si le zelim objem, ki ga poznam in v katerem se pocutim dobro, objem ki bi mi rekel saj bo, zmores to..

a tega objema ni...ga ne bo...lepa pa je vsaj misel na to...

Nic koncam, sem se ze prevec razpisala...

drzite pesti za jutri...porocam uspeh..