zdaj pa bom povedala nekaj o svojem fantu....

vedno ga opazujem ko sem z njim..kjerkoli sva in karkoli počnema ..opazujem njegove gibe, njegov nacin, njegovo govorjenje, njegov pogled..obraz...vse..njega celega...tako poseben..tako poln vsega je..nagledat se ga ne morem..

ni popoln..a zame je vec kot popoln..popolnost ne obstaja..in ni tako lepa kot to kar je on meni...kar je zame postal..ni lepsega obcutka..
obozujem ga..obcudujem, zelim in ljubim..ponosno hodim z delom njega v mojem srcu in v sebi...cela njegova in le njegova zivim...

moj fant je moski ki mi daje varen objem, poljube strastne, telo gorece in je moj, le moj...to je on, taksen je on...JA JE!
sanje zivim..sanje imam pred seboj, v sebi, ob sebi..vsepovsod...se rabim kaj..ne..le njega..in ne dam ga vec...ker nocem vec zivet kot sem vcasih..

moj fant je nezen,cuten..strasten..a mocan in v njegovi blizini se pocutim varno in vem da se mi nic ne bo zgodilo..ne bi zgodilo...ce pa ja pa ne bi bilo tako hudo saj bi vedla da je ob meni on ...pomeni mi nekaj kar nikdar ne bo razumel in vedel...zal mi je edino da tega ne more cutit ...kar cutim ko mislim nanj, ko sem z njim..ko ga gledam, cutim.......

Oseba, ki v mojih oceh nekaj posebnega je postala. Moski, ki dosegel je v svojem zivljenju nekaj za kar se lahko postavi.
Moski, ki mi je podoben in me dopolnjuje. A  ta moski me je tudi spremenil, mi dal upanje in voljo. Pokazal mi pot in mi jo se vedno.

Z njim sem pravzaprav dozivela nekaj za kar je vredno zivet. Nekaj lepega. Ljubezen. Ceprav ni med nama vedno popolno in so stvari, ki niso ok.
Se je pa tudi med nam zgodilo nekaj kar je zelo tezko najti. Ne vem kako zares on cuti, to zal nihce ne more vedet, tud jaz ne pa ce se ga tako poznam.
Ne vem ali sem mu res tako pomembna in posebna kot mi pravi. Ne vem ali so to sanje ali ne. Vem le kaj zares jaz cutim in mislim. A dostikrat to skrivam, tudi pred njim.

Vcasih mislim da nisem prava zanj.  Saj mu zelim bit vse, kot je on meni.
Vem kje so moje meje in kaj ne storim prav. Ne ve kako mi je vcasih tezko bit opolna zenska zanj ali vsaj priblizno to. Kako si zelim to bit. In ko mislim da sem na tej poti dobim en tak udarec, da ne pozabim da nisem in nikoli ne bom.n sem spet na zacetku.

Ponos, kaj je to..pomeni to komu kaj. Meni veliko, se bolj ce sem ponosna na osebo, ki je ob meni. In ponosna sem prvic bila na nekoga in sicer nanj. Iz vecih razogov. Ponos je rastel n rastel. Upala sem  da mu to veliko pomeni. Mislim da mu.

Dajem mu vse, svoje telo, svoje zivljenje, kar lahko dam. Dajem mu tudi to kar bolse zame bi bilo da ne bi. Saj to bi potrebovala da lahko grem naprej v zivljenju sama, ce pride do tega.
A tudi to ima in ce se zgodi kaj takega bom izgubljena. A o tem ne premisljujem, saj mi prevec pomeni da bi se ozirala nase. Bolj se nanj.

On je meni vse, v mojem zivljenju vse in tudi zivljenje bi zanj dala. Saj moja ljubezen zanj je resnicna in ravno zarad  tega bi to storila.

Ni popoln, kot to jaz nisem, a kljub temu ga razvajam in se trudim v vseh pogledih. Tudi tam kjer nisem do zdaj videla da se moram.

Ko ga tako opazujem se tudi zavem kaj vse narobe sem pocela, in se sprasujem zakaj sem..ne vem mogoce moj ego, kar je najslabse.

Naj vas nikoli ego in nekaj takega vodi, da delate stvari ki niso vredu in bi s tem lahko izgubili in zapravili nekaj kar vam toliko pomeni ali vsaj

priblizno toliko, kot meni on. In kar je lepo, kot je lep on zame in to kar je med nama.