pa se za letos zadnji moj prispevek...misla sem da bo bolj vesel..

ne vem kaj bo jutri..bom sama al ne..najverjetno bom ker ponavadi mam tako sreco...

pa tud zdaj sem sama...jah ni lepsega

grem spat

nocko in lepo pricakajte novo leto..

pa smo dočakali konec tedna in s tem tudi novo leto..a ne vem ali bo moje novo leto se začelo dobro..

možno da bom sama na novo leto..ne vem..nočem bit a nimam vpliva na to..mogoce pa more tako bit...

z dragim sva kar ok...še vedno čutim do njega kot sem pisala.. a imam občutek da nisem to kar on rabi...

rada bi bila...

toliko stvari mi hodi po glavi, toliko misli a delila bi jih rada z nekom...najverjetno mislite da z dragim, ne pa ne mislim njega

...mislim osebo kateri pač lahko govorim in mi prisluhne in mi kdaj in kdaj pove kak nasvet....oseba ki me vidi na nek drugač način kot vsi drugi,

oseba ki velik vtis pustila je v meni in spoštovanje ogromno je..iz obeh strani...

le žal že dolgo nisem se pogovarjala s to osebo..saj veliko potuje po svetu...

zato pa kdaj in kdaj vam napišem par vrstic..dragemu povem kaj pač me posluša....in pišem pesmi...

se še zvečer javim...

lep dan 

Tišina zajeta v večnosti,
ujela bi to večnost zate,

te tišine dotik
kot rahel poljub

predam se ti.

To so moji trenutki,ki jih delim s teboj,

trenutki globoki in večni

v duši zapisani in

v srcu ujeti!

TI si me naučil vdihnit zrak življenja! 

spet se malo javljam...sem sama...nekaj časaše bom..ravno tolko da kak film pogledam..

kaj bi vam napisala..kako sem..hmm..saj niti ne vem..življenje me počasi in sigurno spet želi

nekaj naučit in izučit...zadnji dnevi so bili čudni, saj sem večkrat imela tisti občutek, ki ga sovražim..in

''deja vu'' mislim da večina tako ve kaj to pomeni..ne rabim razlagat...kaj morem tak to je in ponavadi ko je tak

se kaj zgodi...

po glavi mi trenutno le hodi to kako bom preživela novo leto..saj je vse drugače..

in še veliko drgega je, a več keri drug dan...

nocko 

Ko sem napisala prejsni blog sem nato se dalje trudila nekak prezivet dan kolko tolko vredu, bilo je zelo tezko.

Moje misli so neprestano bile pri njem. Zelela sem si iz vsega srca, da bi ga videla, vsaj videla.

Seveda sem si želela nejgovig poljubov in objemov tudi.

In kaj se nato zgodi, oče me pokliče, da imam obisk in grem proti vratom ...

Stopim do vrat in naenkrat zagledam njega, pred menoj stoji moj dragi in prvo kaj se zazrem je v njegove lepe plave oči.

V istem trenutku pa začutim v srcu, pravzaprav ne vem kaj sem začutla, vem le da mi je srce hitreje bilo, čutla sem moje telo kako je odreagiralo,

kot še nikoli. Čutla sem kako se mi telo trese in srce kriči. V trenutku bi se lahko sesula a sem se držala. Stekla bi mu v objem, se stisnila močno k njemu, a

nisem upala in sem se zadržala. 

Nisem vedela ali sanjam ali je res. Želela sem si cel dan nekej v srcu da bi ga zagledala, a drznila si nisem da bi si to na glas zaželela..nisem bila vredna tega.

Niti zdaj nisem in še dolgo ne bom. 

Imam se lepo, preživela sem zelo lep dan ob njem. A v mojem srcu je trenutno še vedno zares neka teža. 

Nočem ga izgubit to je res. A če mi zdaj ne uspe, če mi ne bo uspelo mi nikdar ne bo in pol se raje umaknem, kot da bi ga izgubila.

Pol vem da nisem vredna svojih sanj in tega kako ga ljubim.

Imetje se radi, in ne zapravljajte tega in sreče zato ker ne premišljujete ko kaj počnete, ker vas ponos vodi ali ego.

Ne zapravljajte nekaj lepega kar imate, saj poti nazaj nikoli več ni!

grem mu dat poljub, nočem da bi mi kdaj bilo žal da nsiem

Nocko

povedala mu bom vse, popolnoma vse..kaj bo n evem..kako reagiral bo tud ne vem...le morem in priloznost imam, saj je to zahteval od mene..

LJUBIM GA RESNICNO, ceprav naredla sem veliko napak.

razočarana sem, da bol ne bi mogla bit....

pozdravcek..danes pa pisem kar zgodaj...moram nekaj stvari uredit...

 vceraj je bil nek cuden dan, pa tudi slabo mi je bilo tako kot se do zdaj nikoli, ne vem mislim da sem nekaj napacnega

pojedla...no zdaj je boljse...a se se malo cudno pocutim, bo ze..grem zdaj malo na zrak in bo...

drugace ne vem kako naj recem da sem..cudno...no odlocla sem se da bom zdaj vsak dan vsaj 1x na dan

svojemu dragemu rekla da ga mam rada...zakaj to ne pocnemo..lepo je slisat to in lepo je to povedat ce to cutimo..

jaz se bom trudla da bo tako, saj to cutim in vem da moj mali to rad slisi...

nic mogoce se zvecer kaj napisem..ce bo kaj za napisat ..

lep dan vsem

kaj bi vam napisala...lahkole recem prezivela sem lep dan..pa ne tolko zarad tega kar se je dogajalo in zgodilo..

a zarad tega er sem ga prezivela ob dragem..norcek moj je zapravljal za mene...kot sem v enem postu omenl me je ucil drsat, zdaj mi

pa je kupil drsalke...zelo so mi vsec in vesela sem..a nocem da zapravlja...no pustim mu veselje, on ve kaj pocne..a vseeno

vec mi pomeni da me stisne in mi pokaze da je moj in le moj..kot da mi ne vem kaj kupi..iz srca pa sem mu hvalezna za to..

manjka mi v temtrenutku...malo se si ponovim, mam jutri izpit..te pa spat..

lepo bodite..

nocko 

pa se spet malo oglasam, trenutno sem sama, moj dragi dela in jaz vam pisem kako sem, nato pa se grem malo ucit in spat...

moj vikend, ki je omenjen v prejsnem postu je bil ok...mogoce bolse niti ne bi slo..res da sem pogresala zelo nekoga, a sem zato danes prezivela

precudovit dan...pocutim se ok..mogoce ni vse kot bi naj blo..a en del je popoln..in srecna sem...

ni mi pravzaprav za ucenje a morem malo pogledat..komaj cakam da mine noc in se bo moj dragi k meni stisnil..

ob njem se najbolje pocutim...

lepo bodite in cez cas spet kaj pisem..

nocko 

izpit je bil ok, upam le da sem naredla..ne vem nimam nekega občutka. Bomo vidli, če ne pa se še

bomo potrudili, pa bo.

Drugače sem kar ok, malo žalostna ker bom ta vikend bol sama. A moram razumet in saj tud razumem zakaj je tak.

S si pa želim da ne bi bilo tako. Mislim da to ni narobe.

Nič danes bom bolj kratka, moram dalje.

Lep dan ....

Sem  kar dobro, ce temu tako recem lahko. Malo zivcna za jutri imam namrec izpit. A bo.

Dosti razmisljam zadnje case o sebi in temu kako naredim kaj da bo cim boljse.

Ceprav se mi zdi da tak nic ne naredim prav, vsaj za tiste ki to od mene pricakujejo. 

Zadnje dni morem rect, da mi ni lahko. Zato ker se sama s sabo borim.

In ni tezjega kot to. Pocutim se tudi zelo osamljeno. V tej stvari. V tem da se zelim spremenit, na bolje.

Osamljena, bolj kot sem bila pred leti. Opaza, da zarad tega tud ne vem kaj naj se, vcasih se le zazrem in sem nekaj casa tako.

Takrat si le zelim objem, ki ga poznam in v katerem se pocutim dobro, objem ki bi mi rekel saj bo, zmores to..

a tega objema ni...ga ne bo...lepa pa je vsaj misel na to...

Nic koncam, sem se ze prevec razpisala...

drzite pesti za jutri...porocam uspeh..

zdaj pa bom povedala nekaj o svojem fantu....

vedno ga opazujem ko sem z njim..kjerkoli sva in karkoli počnema ..opazujem njegove gibe, njegov nacin, njegovo govorjenje, njegov pogled..obraz...vse..njega celega...tako poseben..tako poln vsega je..nagledat se ga ne morem..

ni popoln..a zame je vec kot popoln..popolnost ne obstaja..in ni tako lepa kot to kar je on meni...kar je zame postal..ni lepsega obcutka..
obozujem ga..obcudujem, zelim in ljubim..ponosno hodim z delom njega v mojem srcu in v sebi...cela njegova in le njegova zivim...

moj fant je moski ki mi daje varen objem, poljube strastne, telo gorece in je moj, le moj...to je on, taksen je on...JA JE!
sanje zivim..sanje imam pred seboj, v sebi, ob sebi..vsepovsod...se rabim kaj..ne..le njega..in ne dam ga vec...ker nocem vec zivet kot sem vcasih..

moj fant je nezen,cuten..strasten..a mocan in v njegovi blizini se pocutim varno in vem da se mi nic ne bo zgodilo..ne bi zgodilo...ce pa ja pa ne bi bilo tako hudo saj bi vedla da je ob meni on ...pomeni mi nekaj kar nikdar ne bo razumel in vedel...zal mi je edino da tega ne more cutit ...kar cutim ko mislim nanj, ko sem z njim..ko ga gledam, cutim.......

Oseba, ki v mojih oceh nekaj posebnega je postala. Moski, ki dosegel je v svojem zivljenju nekaj za kar se lahko postavi.
Moski, ki mi je podoben in me dopolnjuje. A  ta moski me je tudi spremenil, mi dal upanje in voljo. Pokazal mi pot in mi jo se vedno.

Z njim sem pravzaprav dozivela nekaj za kar je vredno zivet. Nekaj lepega. Ljubezen. Ceprav ni med nama vedno popolno in so stvari, ki niso ok.
Se je pa tudi med nam zgodilo nekaj kar je zelo tezko najti. Ne vem kako zares on cuti, to zal nihce ne more vedet, tud jaz ne pa ce se ga tako poznam.
Ne vem ali sem mu res tako pomembna in posebna kot mi pravi. Ne vem ali so to sanje ali ne. Vem le kaj zares jaz cutim in mislim. A dostikrat to skrivam, tudi pred njim.

Vcasih mislim da nisem prava zanj.  Saj mu zelim bit vse, kot je on meni.
Vem kje so moje meje in kaj ne storim prav. Ne ve kako mi je vcasih tezko bit opolna zenska zanj ali vsaj priblizno to. Kako si zelim to bit. In ko mislim da sem na tej poti dobim en tak udarec, da ne pozabim da nisem in nikoli ne bom.n sem spet na zacetku.

Ponos, kaj je to..pomeni to komu kaj. Meni veliko, se bolj ce sem ponosna na osebo, ki je ob meni. In ponosna sem prvic bila na nekoga in sicer nanj. Iz vecih razogov. Ponos je rastel n rastel. Upala sem  da mu to veliko pomeni. Mislim da mu.

Dajem mu vse, svoje telo, svoje zivljenje, kar lahko dam. Dajem mu tudi to kar bolse zame bi bilo da ne bi. Saj to bi potrebovala da lahko grem naprej v zivljenju sama, ce pride do tega.
A tudi to ima in ce se zgodi kaj takega bom izgubljena. A o tem ne premisljujem, saj mi prevec pomeni da bi se ozirala nase. Bolj se nanj.

On je meni vse, v mojem zivljenju vse in tudi zivljenje bi zanj dala. Saj moja ljubezen zanj je resnicna in ravno zarad  tega bi to storila.

Ni popoln, kot to jaz nisem, a kljub temu ga razvajam in se trudim v vseh pogledih. Tudi tam kjer nisem do zdaj videla da se moram.

Ko ga tako opazujem se tudi zavem kaj vse narobe sem pocela, in se sprasujem zakaj sem..ne vem mogoce moj ego, kar je najslabse.

Naj vas nikoli ego in nekaj takega vodi, da delate stvari ki niso vredu in bi s tem lahko izgubili in zapravili nekaj kar vam toliko pomeni ali vsaj

priblizno toliko, kot meni on. In kar je lepo, kot je lep on zame in to kar je med nama.

..kot sem v prejšnem postu napisala sem se šla drsat...hi hi..blo fajn..nisem znala, sem pa se učila in nekaj tud naučila...

naučil pa me je moj dragi, in to je lep občutek. včasih mi je blo žal da ne poznam nikogar da bi me naučil, zdaj mi več ni

ker zdaj vem da hočem le od njega se takšne stvari naučit, ki jih bova nato lahko skupaj počela. Kar ponosna sem nase da mi je šlo.

No ni popolno in se še lovim, a če bova večkrat šla se bom že navadla in naučila....

ppo vseh teh dneh se končno spet počutim nekak dobro in sproščeno..a strah me je da je le to navidezno..da bo kje jutri spet nek oblak tu ki bo zakril

ta sonček ki zdaj sveti..upam da ne, iz srca si želim in se trudim da ne...prosim ne..

kaj bi še napisala, mislim da ni kaj za dodat..grem zdaj čaj spit in se sprostit ..

lep vikend vsem

papa 

...sem sama, sem ravno naredlavse do konca kaj sem morala. Zdaj pa grem do trgovine.

Razmišljam,  včeraj sem prebral oz. dobila napisano nekaj zelo lepega. Kar mi pravzaprav veliko pomeni.

A kljub temu se počutim ob misli na to čudno, najverjetno zato kar pa sem slišala zatem(o tem kar je bilo napisano) počutim se

prazno. Rada bi spremenila to a ne morem, ne bom nikoli čeprav se bom trudla in bo mi uspelo čez čas. Vem da mi bo, more mi.

A to ne bo spremenilo nič,nikoli. In ta misel je težka. Zelo.

Nič drugače pa sem kar vredu, danes se veselim ker se grem drsat. No morem priznat da ne znam, a bi rada vedla.

Mislim da bo kar fajn.Upam.

Lep vikend...