Pozdravčk vsem, ki še kdaj pokukate na moj blog...res je dolgo nisem pisala in tudi nič kaj pogosto ne pišem...mogoče bo zdaj kaj boljše, se bom potrudla...

kje bi pa začela..mogoče kot prvo omenim to kar me najbolj veseli, ne vem ali sem kdaj sploh omenila..mogoče pa sem..

jahanje je moja velika strast, sicer res da se komanj učim in še nisem tako dobra, a vsakič je boljše..zdaj sem spet bila in tak uživala kot še nisem..skakala sem čez ovire, itd..šlo mi je fajn z majnimi napakami a jih bom poskusla drugič odpravit...Lily(kobila) ki sem jo jahala pa je bila tud pridna..ko sem tam pozabim na vse..se prepustim ritmu jahanja in moči, ki jo ima konj..za mene ni boljšega občutka

kljub tem veselim dogodkom pa je tud nekaj slabih..kot prvo nimam nikogar ki bi mu lahko te občutke in doživetja zaupala..no imam na nek način a ni zanimanja da bi me poslušal...tak sem vsaj zadnjič začutla in opazla...pač..saj ne silim..zato pa mogoče zdaj tu pišem

 
kot da ni dovolj pa se počutim ta teden res slabo, še v spanju nimam miru..zakaj..prvič ker nekdo ''hodi'' po meni..ja ima prav v nekaterih stvareh a je potreben zato takšen način..pa še uspeva mu da mi voljo jemlje..lepo a ne..pa nočem

se sprašujem kaj naj da dobim energijo in da mi ne vzame volje..morem nekaj ugotovit..in tudi bom...

pa še ena misel za konec.....

ne vem kak je vam, a jaz imam obcutek da bo to leto, vsaj zame ogromno sprememb prineslo...

ne vem ce sem kje v svojem pisanju omenla da sem sla studirat , najverjetno sem...no ta studij zdaj pocasi puscam, ker mi ne gre...malo se slabo pocutim zato..no kar fejst...sebi ocitam..ceprav po drugi strani ce nekih osnov ne znam in ne osvojim kako naj pol dalje..zato zdaj delam na tem da grem dalje..studija nekega ni kar bi se prepisala ali izbrala drugega..zato me caka iskanje dela..sluzbe..in iz srca upam da mi bo uspelo..

v ponedeljek imam ze en razgovor..upam da se bom dobro odrezala..ze zdaj imam tremo...

kaj je druga v mojem zivljenju..spoznala sem nekaj novih ljudi..ok so..a kljub temu se pocutim osamljeno kot vedno....se toliko bolj ker sem novo leto pricakala na tak cuden in bolec nacin...in morem rect da sem malo zasovrazla praznike..nekaj mi je pomenlo bit ob polnoci v objemu ljubljene osebe....dvomim da bom tak cutla ob skoku v naslednje leto...najbo ne vem kaj prav in res..a to si nisem zasluzla..

mislim da tudi to ne da se nekdo igra z mojimi custvi..s tem kar si zelim ...pac..

Pozdravček...

 po zelo dolgem času spet pišem..res me dolgo ni bilo tu.. kako sem in kaj počnem, bom kateri drug dan povedla..trenutno pa samevam v tem večeru ko vsi nestrpno pričakujete novo leto...čez polnoč ne bom sama..a zdaj sem in jutri bom..zato se počutim čudno..pa še novo leto je..danes ni moj dan..

pa še nekdo se je igral danes z mojimi čustvi..no pravzaprav zdaj v treh dneh je bilo..in boli..a tud to razložim drugič kako je..

 dober skok v 2008 želim vsem..

A veste kako je, ko je nekaj narobe pa niti ne ves kaj. Ne razumes kaj se dogaja. Meni se to dogaja.

Vem da ni vse popolno, da so stvari ki so narobe. A da je tak...naenkrat...v enem dnevu stvari, ki...

in zdaj..kaj naj zdaj..potlacim sebe..pozabim nase in naredim kot zeli...ker s tem misli da mu bom pokazala koliko mi pomeni...a ne razume da s tem ne bom tega pokazala...ko bi vsaj vedla kaj je...pa mi ne pove..zakaj ne...

in zdaj se jaz obremenujem in sekiram da sem vse narobe naredla..tud to kar sem zelela...tak pozabim tolikokrat nase in mislim nanj...ter naredim vse...pa ocitno to ni dovolj ali pa ni nic vredno..zakaj ne...

nic ne razumem, niti nocem razumet...

le njega hocem..on mi je postal vse..kdaj bo razumel to, kdaj bo videl to...da je edino kar rabim..in da nikoli in nikdar ga nihce ne

bo in ne more nadomestit..niti ne bi pustila tega...

kaj naj...kaj srce naj da bos ze videl kaj si zame..da me ne bos odrival od sebe...ubijas me s tem...

by

Ponovno vam pisem in tokrat sem zelo zalostna.

Sama bom, moj dragi odhaja nekam in mi je tezko. Bolj pa to da me bo skrbelo zelo zanj.Saj vem da zna pazit nase a vseeno.Pa kot da se ni to dovolj da bom brez njega takrat, bom se zdaj te dni ...ehhh

boljse da grem spat...tam sem vedno z njim...vidim njegov nasmeh in skoraj cutim ga lahko...

nocko

Sicer je nekaj časa preteklo od takrat, a vseeno bi rada delila to z vami.

Dobila sem najlepše darilo kaj bi mi kdo lahko dal. Mogoče bi kdo reko da sem nora ali kaj podobnega, a že dolgo si to želim. In zdaj si bom lahko željo izpolnila in uresničil delno mi jo je moj dragi. Sploh ne ve kaj mi je dal s tem. Škoda, da ne bo čutil kaj bom jaz ko si željo izpolnim. Komaj čakam.

HVALA!

''Te dni veliko razmisljam o tebi. In se tud sprasujem.

zakaj vztrajas z mano, ko pa te tako motijo stvari na meni.
Delno verjamem, da ce bi bilo res tako zelo motece da ne bi vztrajal,pa tudi ce ne bi mel nekega upanja in misljenja
da se lahko kaj spremeni , prav tako ne bi vztrajal. Po drugi strani je tudi se en odgovor da me imas rad.
Ampak a je ta ljubezen dovolj mocna za to.

Vem da me imas rad! to cutim, najbolj ko sva zdruzena in se mi predajas...
ampak vem tudi da me ne ljubis kot bi si jaz zelela ...taksne ljubezni ne mores vec dat in ne znas vec dat osebi, zenski ali
drugace receno meni..jaz ti dajem taksno ljubezen..ne nisem popolna..a ljubim te v vseh pogledih, celega kaksen si..
al me ignoriras, al si hladen, tecen, sladki..in se...vedno imas mojo ljubezen..in ne glede na to kaj bi bilo
vedno je v mojem srcu ta ljubezen..mogoce sem kdaj jezna nate ali me razocaras, a kljub temu si mi vse in
sam ves da vcasih ne morem bit jezna nate..to je ljubezen v katero jaz verjamem in verjamem da jo lahko damo le 1x..
jaz jo tebi dajem..si mi vse in vse bi dala zate..tudi svoje zivljenje....sem pa na trdnih tleh in vem in se zavedam da od tebe
tega ne morem pricakovat..vcasih mi je tezko in si bi zelela ..a takrat pomislim na to da me imas rad in mi to pomeni vse...

srecna je lahko tista kateri si dal to ljubezen, a nora (zelo) da je to zapravla...

se spomnim ko si zadnic dal pripombo v smislu zakaj vztrajam s tabo..ne vem tocno vec za kaj se je slo..
ti si mi vse, si moski kot sem si ga zelela..zadovoljis me v vseh pogledih in za to izjavo dam roko v ogenj.....
ker je res in sem ponosna na to da je tako...zato vztrajam, ker je v mojem srcu ljubezen v katero sem prepricana bolj kot v kaj druga...

nisi popoln..zame popolnosti ni! ne obstaja! pa ce bi je ne bi hotla..
a zame si popoln v smislu...vsec si mi, rada te imam, ljubim te, nora sem nate in te obozujem...in se

zadnic si rekel tudi da je vsak clovek nadomestljiv..ves ni tako
zame nihce ni nadomestljiv, tudi ti nisi! nikoli te ne more nihce zamenjat ali nadomestit..zakaj ne..si unikat..razlikujes se od
drugih ceprav si lahko komu zelo podoben. a se vedno mas tisto nekaj, nekaj kar te od drugih loci..

drugi lahko dajejo kaj druga ..ne more te pa nihce zamenjat!nikdar in nikoli tud to je ljubezen..''

Spet pisem...zakaj me nekaj casa ni bilo...hmm.. ker je bilo prevec stvari, da bi jih lahko napisala..pa tudi prevec bolece so bile...

drugace sem vredu..nekatere stvari uspevajo in so mi uspele..a pocasi izgubljajo tisti pomen...veliko stvari mi je zadnje dni postalo jasno...naj povem na ta nacin raje..veliko stvari poskusam sprejet kot so in s tem zivet...pa ne da sem zarad tega nesrecna..nisem..le pac ljudje pricakujem in zelimo...jaz tudi..a bo boljse zame da neham s tem..ceprav ne vem kako ..a bo ze nekak z casom..more..drugace bom le unicen aod znotraj kar pa ne zelim...morem se naucit nekaj stvari..ena iz med njih je ...

o tem pa drugic...

nocko

toliko misli in čustev v meni...toliko vprašanj in odgovorov...nekatere niti na glas ne bi upala izgovorit...jih nekomu zaupati..čeprav me mučijo in tiščijo v srcu in mislih...

jutri je pomemben dan na nek način...upam le in trudila se bom da mi uspe..kaj bo pa nihče zares ne ve...vem le da me je strah in bom zelo razočarana če mi ne bo uspelo...vem pa da je del življenja tudi to..

pogresam nekaj stvari...pogresam svoj dom..kjer sem bila prej..pocutila sem se da zares spadam tja...pocutila sem se zares doma...a stvari se spreminjajo..in nic ne moremo glede tega....

nic koncam za danes..nocko vsem

Nekaj časa že nisem pisala..zakaj ...ker nisem vedela kako bi napisala svoja čustva, ni vedno enostavno..

Misla sem da sem nekaj ''posebnega''...dajal mi je ta obcutek..da sem zanj nekaj posebnega....kljub temu da sem včasih ''težka''...da sem kot sem...zdaj se sprašujem kje je ta občutek...zakaj mi ga več ne daje..al pa je tak malo da omembe ni vredno...a nisem več njegova mala....in najbolj noro...postajam nezadovoljna s sabo...nič na meni mi ni več všeč...gledam druge in si mislim zakaj pa moj izgled ni takšen...in se primerjam s takšnimi kot so njemu všeč...in premišljujem kako bi kaj na sebi spremenila...s tem se obremenujem a pravzaprav se ne bi smela..saj sem jaz pravzaprav le jaz in sem unikat na tem svetu...

a ne jaz hočem bit drugačna in se spremenit..že skoraj vse na sebi...ne dodelat in izboljšat..a spremenit...in le zato ker ga ljubim tako zelo da bi mu bila vse...da bi bila zanj nekaj ''posebnega''...le zato da ga ne bi izgubila..bi karkoli naredila...

najraje bi mu padla v objem in pokazala kako me je strah in mu povedala..a ne morem in ne smem...

nocko

zadnje dni mi uspeva kar dobro vse...uspevam v stvareh...dosegla sem stvari, za katere sem hmm...

ne da bi dvomla da mi uspe..a recimo pac do zdaj nisem nic na tem delala...ce pa sem pa ni slo...

lepi dnevi so...nic mi ne manjka da skrajsam kar zelim povedat...v takem bi se naj veselila, bila srecna in ponosna nase..

 a povem vam da nic od tega ne cutim..vse mi je bolj brez pomena...in ne vem kaj da ne bi bilo..saj je to pomemben del

mojega zivljenja zdaj...sice rvem zakaj je tak..a kljub temu ne bi smelo bit..

a bo ze pravijo...komaj cakam na petek..zakaj..hja naj bo skrivnost to

nocko

danes bi se naj veselila...saj mi je nekaj uspelo...in naj bi bila srečna saj je poseben dan zame...a v sebi čutim le praznino in osamljenost..čeprav nisem sama...

a kdo ve kako je ko moreš požret kaj čutiš..ne slaba čustva..mislim lepa čustva, ljubezen....ko moreš požret željo,poželjenje...čeprav telo in vse kar imaš kriči in želiš ti zakričat na ves glas...a kdo ve kako je ko misliš da bi bilo bolje da se umakneš in greš..ne zato da ti tako želiš, a ker misliš da bi bilo za nekoga drugega bolje...a ne zmoreš in ne moreš ker bi to pomenlo da bežiš pred samim seboj in svojimi sanjami, da se kar tako predaš...bi pomenlo da uničiš vse v kar verjameš, vse kar hočeš in za kar se trudiš...čeprav tudi kdaj z napakami...in da s tem ko greš uničiš vse kar čutiš..in svoje srce..

kako naj se obrnem in grem...ko pa vem da je vse to moje življenje....ko vem kaj vse čutim...

nočem dat tega kar čutim, nočem da mi nekdo to vzame...ker je prelepo...ker vem da nikoli več tega na tak način ne bom čutila..ker vse kar je v mojem srcu je rastlo v enem letu bolj kot bi lahko..in še raste.. me je strah tega ..a ne morem in niti nočem preprečit to...

in zato ne morem se kar obrnit in it.....oprosti...

Spominjam se trenutka, ko prvič videle so te moje oči.

Ko prvič zazrla sem se v tvoje lepe modre oči.

Spominjam se, ko prvič podaril si mi nasmeh.

Ko prvič zaslišala sem tvoj glas.

Nič posebneg, le novo poznanstvo bi nekdo mislil.

A čutila sem, da nisi le neznanec, ki prečka mojo cesto življenja.

In moje srce mi je govorilo prav.

Zdaj si vse v mojem življenju. Neprestano te želim videt, slišat.

In vem, da ljubim te.

pozdravcek, zdaj se ze nekaj casa nisem oglasila...

sem kar ok..nekatere stvari so kot jih zelikm, nekatere so se boljse...

trenutno sem sama...no ja v zadnjih dneh sem tako bolj osamljena..a kot vedno vse to skrivam v sebi...ali pa pokazem takrat ko sem sama, kot zdaj..te dni sem se pogovarjala nekaj o tem kar bo, o nekaterih nacrtih..a se sprasujem ali je bilo to pametno..saj mozno da do vsega tega ne bo prislo..zakaj bi pol nekaj nacrtovala..

nihce ne vidi in ne ve kako tezko je v mojem srcu in koliko strahu je tam...niti ne opazijo...nekateri niti ne morejo saj sem se skrila vase in se jim umaknila..nimam toliko stika z nekaterimi kot prej...je to dobro, ni...a na nek nacin mogoce nocem da vidijo kaj se dogaja z mano...in nocem da vidijo kaj bo, ce se bom zlomila..ce bo moje srce razletelo na polno malih kosckov...

mogoce bi kdo bi reko zakaj..saj je dobro imet takrat nekoga ob sebi..da te ujame..ne nocem nikogar...nocem da me bi kdo ujel...preprecil ''padec '' ki bi bil najbolj bolec zame...hocem in morem skoz to sama ce bo potrebno...nocem niti da mi nekdo pridiga in govori po svoje ..v resnici pa ni tako ali pa jaz cutim drugace..

saj bo to vse..pocasi se odpravim spat..v prazno posteljo to noc..pogresala bom dragega..zelo!

nocko